Vrednotenje portalov kulturne dediščine s pomočjo kognitivnega sprehoda: Kamra, Digitalna knjižnica Slovenije in Europeanavenije in Europeana
Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti · 04.11.2026 · 70 (2-3) · 53-73
DOI: 10.55741/knj.70.2-3.2 ↗Kurz gefasst
Fachartikel in der Zeitschrift Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, online erschienen am 04.11.2026. Verfasst von Nina Jamar. Die Arbeit nennt 23 Literaturangaben. Der Volltext ist frei zugänglich (Open Access, CC BY-SA 4.0).
Abstract (Originalsprache)
Namen: Namen raziskave je bil analizirati in primerjati uporabniške vmesnike treh digitalnih portalov kulturne dediščine: Kamre, Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) in Europeane. Zanimalo nas je, katere značilnosti uporabnosti se pojavljajo pri različnih tipih uporabnikov ter na katerih področjih se izbrani portali med seboj razlikujejo. Metodologija/pristop: Raziskava je temeljila na ekspertni metodi kognitivnega sprehoda. Oblikovane so bile štiri persone, ki so se razlikovale glede na stopnjo izobrazbe, digitalne veščine, motivacijo in cilje uporabe. Persone so bile postavljene v vnaprej pripravljene scenarije iskanja fotografij Bleda. Uporabniški vmesniki portalov Kamra, Europeana in Digitalna knjižnica Slovenije so bili vrednoteni glede na strukturo, navigacijo, iskanje, rezultate in metapodatke. Rezultati: Rezultati so pokazali, da uporabniki pri vseh treh portalih praviloma hitro razumejo osnovno strukturo sistema in najdejo način za začetek iskanja. Največ razlik med portali se je pokazalo pri navigaciji, preglednosti rezultatov in kakovosti metapodatkov. Kamra se je izkazala kot portal z bogatim vsebinskim kontekstom, Europeana z velikim številom zadetkov in možnostmi nadaljnjega raziskovanja, Digitalna knjižnica Slovenije pa z učinkovitim iskanjem in filtriranjem rezultatov. Digitalno bolj vešči uporabniki so bili občutljivejši na kakovost metapodatkov, digitalno manj vešči pa na navigacijo in orientacijo po sistemu. Omejitve raziskave: Raziskava temelji na ekspertni oceni enega raziskovalca in uporabi person namesto dejanskih uporabnikov, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na celotno populacijo uporabnikov. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava predstavlja primer uporabe kognitivnega sprehoda, person in scenarijev za vrednotenje portalov kulturne dediščine. Ugotovitve so lahko podlaga za izboljšave uporabniških vmesnikov ter nadaljnje raziskave uporabniške izkušnje na področju digitalne kulturne dediščine.
Zitieren
APA
Jamar, N. (2026). Vrednotenje portalov kulturne dediščine s pomočjo kognitivnega sprehoda: Kamra, Digitalna knjižnica Slovenije in Europeanavenije in Europeana. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 70(2-3), 53-73. https://doi.org/10.55741/knj.70.2-3.2
Vancouver
Jamar N. Vrednotenje portalov kulturne dediščine s pomočjo kognitivnega sprehoda: Kamra, Digitalna knjižnica Slovenije in Europeanavenije in Europeana. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti. 2026;70(2-3):53-73. doi:10.55741/knj.70.2-3.2
BibTeX
@article{Jamar2026,
author = {Jamar, Nina},
title = {Vrednotenje portalov kulturne dediščine s pomočjo kognitivnega sprehoda: Kamra, Digitalna knjižnica Slovenije in Europeanavenije in Europeana},
journal = {Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti},
year = {2026},
volume = {70},
number = {2-3},
pages = {53--73},
doi = {10.55741/knj.70.2-3.2}
}
EUVIMED