Sram in krivda v kratki zgodbi »Marija, pomagaj« Suzane Tratnik
Primerjalna književnost · 2020
DOI: 10.3986/pkn.v43.i1.14 ↗Kurz gefasst
Fachartikel in der Zeitschrift Primerjalna književnost, 2020. Verfasst von Alenka Koron.
Abstract (Originalsprache)
Afekti in emocije so že od antike naprej prepoznani kot bistveni del literarne izkušnje, a med prevlado strukturalizma so bili izključeni iz obravnave pripovedne literature. Izrecni interes zanje se je v naratoloških diskurzih pojavil šele v zadnjih desetletjih z nastajajočo paradigmo sodobnih študij afekta. Pri tem so svojo vlogo odigrali različni vplivi, izročilo pojmov v poetiki, retoriki in psihoanalizi, novejši nevroznanstveni, kognitivni in evolucijski pristopi k pripovedi ter še posebej feministična naratologija in kvirovske teoretske konceptualizacije občutij, v zadnjem času pa tudi deleuzovska pojmovanja afekta. V članku se opiram na sinkretični model pripovednega svetotvorja (narrative worldmaking), ki ga je v dialogu z naštetimi vplivi ter upoštevanjem Paula Ricoeura in Bruna Latoura razvila Claudia Breger. V svojem branju kratke zgodbe »Marija, pomagaj« iz knjige Noben glas (2016) sodobne pisateljice in lezbične aktivistke Suzane Tratnik skušam v procesu pripovednega svetotvorja sondirati pripovedno produktivnost sramu in krivde kot družbenih afektov ter osvetliti tip bralskega angažmaja, h kateremu vabi njen diskurz.
Zitieren
APA
Koron, A. (2020). Sram in krivda v kratki zgodbi »Marija, pomagaj« Suzane Tratnik. Primerjalna književnost. https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i1.14
Vancouver
Koron A. Sram in krivda v kratki zgodbi »Marija, pomagaj« Suzane Tratnik. Primerjalna književnost. 2020. doi:10.3986/pkn.v43.i1.14
BibTeX
@article{Koron2020,
author = {Koron, Alenka},
title = {Sram in krivda v kratki zgodbi »Marija, pomagaj« Suzane Tratnik},
journal = {Primerjalna književnost},
year = {2020},
doi = {10.3986/pkn.v43.i1.14}
}
EUVIMED